V svojem dosedanjem opusu obdeluje in predstavlja specifične atmosfere, skrbno izbrane ambiente, vselej pa je v ospredju raziskovanje formalnih možnosti medija ter načini prezentacije zamrznjenih podob. Blizu so mu principi sekvenčne fotografije v kombinaciji s premišljenim kadriranjem in kompozicijskim perfekcionizmom, motivno in vsebinsko pa se obrača k večno aktualnim tematikam kot so minevanje, melanholija, raziskovanje nezavednega in metafizičnega skozi prikrite, metaforične podobe. Njegova dela so izjemno subtilna in intimna, kjer mnogokrat tudi sam nastopa v premišljenih kadrih svojih zamrznjenih podob.
Fotografski ciklus Tišina IV se na videz obrača v malce drugačno smer, čeprav gre tu predvsem za kontinuirano delovanje, ki ga avtor vleče že nekaj let. Tokrat so v središču zanimanja črno bele fotografije, ki s svojo mojstrsko obdelavo dajejo občutje arhaičnosti, celo starinskosti. Koštrun z njimi predstavlja subjektivno dramo svojega osebnega dojemanja sveta okrog sebe. Izbor fotografij brez ostrejših konceptualnih okvirov predstavlja več kot tri leta trajajočo in še ne zaključeno osebnoizpovedno zgodbo, nabor avtorjeve vizualne poetike. Umetnik s ciklusom Tišina IV pripoveduje iracionalno zgodbo običajnih prostorov in krajev, lastnih hotenj, videnj in občutij. Mrakobne kompozicije praznine ali zamegljeni odsevi figur dajejo fotografijam tisto osebno izpovedno in melanholično patino, ki se v njegovem dosedanjem opusu pojavlja kot nepogrešljiva stalnica.