Na svoji dolgoletni ustvarjalni poti je kot avtor namerno ali naključno ovekovečil številne motive, ki se v svoji globlji reprezentaciji in interpretaciji povezujejo z vseprisotnim pojmom minevanja, smrti, izginjanja. Ta tematika je že skozi vso zgodovino človeštva, kulture in umetnosti begala umetnike in jim dajala večno inspiracijo in željo po poglobitvi v ta neznani svet, ne glede na umetnostne ali religiozne kanone svojega časa. Janez Korošin je tovrstne motive beležil intuitivno, mnogokrat nezavedno, črpal pa jih je predvsem iz domačega okolja, ki mu pomeni tudi njegov neusahljivi ustvarjalni bazen. Fotografije, izbrane izmed obsežnega korpusa del, ki niso urejena v poenotene projekte ali serije, predstavljajo kontinuirano sled ikonografskega motiva Memento mori v njegovem opusu. Razstava Izginjanja tako predstavlja tematski presek ustvarjalnosti daljšega časovnega obdobja, ki sega od začetka sedemdesetih let do današnjega časa, v katerem je avtor še vedno izjemno aktiven. Minevanje in izginjanje na najrazličnejših pomenskih ali asociativnih nivojih pomeni vsekakor enega pomembnejših vsebinskih elementov njegovega ustvarjanja. Tematike se v veliki večini loteva z izjemno melanholičnim in mrakobnim občutjem, pa naj si gre za podobe sodobnih umetelnih struktur, soočanja narave in civilizacije ali simbolne predstavitve domače kulture in družbe v določenem izseku časa. Projekt Izginjanja poskuša tako predstaviti in ponovno ovrednotiti to skrajno pomembno in med ostale žanrske, formalne, tehnične in motivne zamejitve skrito linijo dela fotografskega mojstra Janeza Korošina.